Stanovanjska arhitektura individualnih objektov združuje več aspektov, pomembno je, da se prilagaja kontekstu prostora in časa ter željam posameznika.
Hiša raste od znotraj navzven, iz posameznikovih želja in načina življenja, ki se manifestira v razporeditvi prostorov in pohištva, slednje pa se kaže tudi v oblikovanju fasade.
Individualni stanovanjski objekti niso osamelci, ampak so del urbanega tkiva, kot so posamezniki del družbe, tako se morajo prilagajati tako prostorskem, kot tudi časovnem kontekstu.